1. Govorimo prehitro, dojemamo prepočasi

Govor ne zmore ujeti naših misli, saj mislimo sedemkrat hitreje, kot govorimo. To pa ni edini razlog, da se nam mudi. Hitreje govorimo tudi, ko smo pod pritiskom. Če bi vadili recitacijo pesmi za nastop, bi jo na nastopu povedali vsaj trikrat hitreje kot med pripravo.

Najučinkovitejši način, da upočasnimo govor, je, da namesto dolgih stavkov tvorimo krajše. To pomeni, da gremo z glasom pogosteje navzdol. Kot bi na koncu naredili piko!

Drugi, še učinkovitejši način pa je, da dobimo občutek za primerno hitrost govora. Označite si besedilo, dolgo približno 140 besed. Potem vadite branje toliko časa, da boste porabili le eno minuto. Ko vam to uspe, se posnemite in se večkrat poslušajte, da boste dobili občutek primerne hitrosti. Zavedati pa se je treba, da beremo hitreje kot govorimo. Idealna hitrost govora je od 110 do 120 besed na minuto in prav nič več.

 

2. Mašila, nadležni zamaški odprtega komuniciranja

Največji sovražniki prijazne, a odločne komunikacije so mašila. Najpogostejša so polglasnik, am, əm, pač, ne?, a ne?, v bistvu, dejansko, pravzaprav. Pojavljajo se, ko jih najmanj potrebujemo, torej v neprijetnih situacijah, ko:

  • se z nekom ne strinjamo;
  • želimo odgovoriti na žaljivo zbadljivko;
  • nas nekdo s svojo izjavo preseneti;
  • nas nekdo spravi v zadrego.

Med mašila štejemo tudi besede, ki jih uporabljamo pogosto, vsebinsko pa povedanemu ne dodajo ničesar. Nekaj primerov:

  • V naši občini smo se seveda odločili, da bomo ugodili želji naših občanov.
  • Vsekakor želimo v naši občini ugoditi želji naših občanov.
  • V naši občini, se pravi, želimo ugoditi željam naših občanov.

Kako mašila najlažje odpravimo? Najprej se jih moramo zavedati. Najlažje jih prepoznamo tako, da se posnamemo in poslušamo, potem pa se držimo napotkov za počasnejši govor (glej 1. točko).

 

3. Pretirana raba trpnika kaže na nesamozavestnega govornika 

Primerjajmo naslednja primera:

Zaupana nam je bila pomembna naloga. (trpnik)
Direktor nam je zaupal pomembno nalogo. (tvornik)

Prvi primer ne izraža odgovornosti, saj ne vemo, kdo nam je nalogo zaupal. Čeprav je raba trpnika v določenih primerih ustrezna, ga Slovenci uporabljamo prepogosto. Zanimivo je, da ga uporabljamo tudi v pozitivnih situacijah, ne le v negativnih.

Odobrena so nam bila sredstva za …
Namesto: Banka nam je odobrila sredstva za …
Ali pa vsaj: Odobrili so nam sredstva za …

Izvedlo se bo testiranje, pri katerem bomo …
Namesto: Izvedli bomo testiranje, pri katerem bomo …

Najpogosteje je raba trpnika zgolj posledica pomanjkanja samozavesti.

 

4. Negotovost se začne z »zdi se mi« ali »občutek imam«

Ti dve besedni zvezi sta napačni predvsem takrat, ko želimo izraziti svoje mnenje, ko se z nekom ne strinjamo in nam je neprijetno povedati, kaj mislimo. Pustita pa negativen vtis. Kot da nimamo dovolj poguma, da bi povedali, kaj v resnici mislimo.

 

5. »Moram reči, da …«

Verjetno ste tudi vi že kdaj slišali intervju, v katerem je vprašani odgovoril:

Moram reči, da smo z rezultatom zelo zadovoljni. Pričakovali smo sicer …

To zveni, kot da nas nekdo sili v izjavo. Dajemo vtis, da smo sicer drugačnega mnenja, ampak nimamo druge izbire.

 

6. Avtoritativni »Poglejte!«

Zelo pogosta je tudi pogovorna različica lej(te). Ker nam zmanjka trdnih argumentov ali pa jih sploh nimamo, se zatečemo k avtoritativni komunikaciji. S tem sporočamo, da bomo sogovorniku že pokazali, kako se stvari streže.

Namig:
Ko zagovarjamo svoje mnenje, stališče ali idejo, smo uspešnejši, če uporabljamo argumente.

 

7. Kdor po ovinkih sprašuje, si suverenost zmanjšuje

»Vprašal bi samo, če …« Verjetno se sprašujete, kaj za vraga je narobe z začetkom tega stavka? Zelo preprosto. Beseda samo ne pomaga pri vzpostavljanju ali ohranjanju enakopravnega odnosa s sogovornikom. Vedno nas naredi majhne in nam s tem oslabi karizmo. Uporabljamo jo predvsem takrat, ko nismo čisto prepričani, da je naše vprašanje smiselno, ali pa imamo opravka z nekom, ki je po položaju višje od nas, in ne želimo zveneti sarkastično: »Zanima me samo, kjer bomo dobili denar. In nič drugega.«

Podobno učinkujeta tudi besedi nekaj, en(a).

Eno vprašanje …
Nekaj bi vprašal …

Beseda samo je problematična tudi v povezavi z drugimi glagoli.

Hotel sem reči samo, da …
Mislil sem samo, da bi …

 

8. Brez pokroviteljskega »če dovolite«

Če želite gospodje dami pomagati, da odloži plašč, ji pridržati vrata ali natočiti kozarec vina, potem s to frazo ni nič narobe. Ravno nasprotno. Če jo uporabimo, ko želimo nekomu nekaj dopovedati, pa ni najboljša. Zveni lahko pokroviteljsko ali pa uslužno, kar je v škodo karizmi, ki jo potrebujemo pri prepričevanju.

Poglejmo primer:

Če dovolite! Pojasnil bom, kaj točno sem imel v mislih!

 

9. Svoje nevednosti ne prelagajte na druge

Saj razumete, kajne? Krivdo za slabo razumevanje je najlažje zvaliti na sogovornika. S tem mu sporočamo, da je bedak, ker ne razume in mu moramo vse ponovno pojasniti.

Prav to namreč pomeni fraza Niste me razumeli!

Razumevanje moramo preveriti drugače, na primer:

Verjetno nisem bil dovolj jasen.

 

10. »Morate pa razumeti, da …«

Ta fraza ima podoben pomen kot fraza v prejšnji točki. Zveni pokroviteljsko, sogovornika obtožuje, da ne razume. Za to zvezo ni pravega nadomestka, še najbolj ustrezna je zveza Naj pojasnim.

 

11. Recite bobu bob in ne »Saj vem, da niste vi nič krivi!«

To frazo navadno uporabljamo, ko smo razburjeni.

Primer:

Pokvari se nam izdelek, zato pokličemo podjetje in zaposlenemu, ki se oglasi, povemo, kar mu gre. Potem nam postane nerodno in namesto, da bi se opravičili, uporabimo zgornjo frazo. Če vemo, da sogovornik ni kriv, se moramo primerno vesti, pojasniti, kaj se je zgodilo, in prositi za rešitev.

 

12. »Ja, ampak« ali napad iz zasede

Ko želimo pojasniti svoje mnenje, namesto zgornje fraze uporabimo druge možnosti.

Peter: Jana, mislim, da moramo počasi kupiti nov avto.
Jana (meni, da se ne mudi z nakupom): Razumem. Res pa je, da …

Protivni vezniki (npr. ampak, vendar, toda) napovedujejo nasprotovanje, zato pri pojasnjevanju niso primerni.

Avtorica: Mojca Žirovnik Bocelli

trener NLP, poslovni team coach z licenco ICC.

Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto